Današnja tema bo posvečena pohvalam. Kako jih ponavadi sprejemamo, zakaj je pomembno proslaviti male in velike dosežke, na koncu pa vas čaka še ena lušna vaja.

Torej, pohvale in proslava dosežkov. Ti dve zadevci sta postali dandanes nekaj, na kar tako radi pozabljamo in jemljemo za samoumevno.

Ker veste, kaj opažam (in tudi sama sem to počela), kako ljudje, ko dobimo pohvalo rečemo:

“Ah, saj ni bilo nič takega.“

ali pa

“To je bila samo malenkost. Slučajno mi je uspelo.”

Še preden pride tista prečudovita pohvala do naših možganov, jo že poteptamo.

Tako smo kritični do sebe. Cenimo in vidimo vse uspehe in dosežke drugih ljudi, medtem ko pozabljamo nase.

Pohvala je postala španska vas, na to, da preveč pohval lahko škodi, pa nas opozarja še pregovor “Lastna hvala, cena mala.“

Pa ali je res temu tako? Ma niti pod točko razno ni res. 🙂

Prišel je čas, da se nehamo jemati kot samoumevne. Ker, vse dokler boste o sebi mislili kot o nečem manj, o nekomu, ki ni nič posebnega – vse do takrat, se boste tako tudi počutili.

Veste zakaj sem izdala Dnevnik trenutkov in zakaj boste našli v planerju Ustvarjam sanjsko leto toliko strani namenjenim dosežkom in pohvalam?

Zato, ker želim, da zamenjate zorni kot in začnete gledati nase kot na tisto čudovito osebo, ki ste.

Jaz vam lahko tukaj 3 ure govorim, kako enkratni ste in vas motiviram, zavedati pa se morate, da pravi premik se bo zgodil šele, ko boste pogledali vase, vzeli v roke kemik, svinčnik ali barvice in vse svoje male osvojene korake tudi zapisali.

Da jih boste lahko videli, prebrali in začutili. Naj jih vaši možgani končno zaznajo.

Če se vam zdi, da ste še vedno na istem mestu, je to samo zato, ker si niste vzeli časa, da bi proslavili svoje uspehe. Tiste večje in tiste manjše.

Vaši vsakodnevni dosežki so pomembni. Bodisi je bil dosežek ta, da ste otrokom pripravili zajtrk, peljali psa na sprehod, odšli na tek ali aerobiko, naredili katero izmed nalog, ki se navezuje na kakšen kratkoročni cilj.

… mogoče ste letos zaključili maturo, diplomirali ali pa postali prvič starš.

… mogoče ste se udeležili kakšnega dogodka, na katerega se prejšnja leta niste imeli poguma niti prijaviti.

… mogoče ste letos odprli svoje podjetje, napisali svojo prvo knjigo ali pa prvič javno nastopali.

Vse to so dosežki! Dosežki, za katere se je treba nagraditi. Pa nisem naštela niti deset-tisočinke tega, kaj vse se že dosegli letos, pa ste mogoče že pozabili. 🙂

Osvojeni mali in veliki cilji se ne zgodijo kar tako, slučajno. Vanje ste morali vložiti določeno znanje, čas, načrtovanje, moč volje, motivacijo. Zato cenite svoje delo in svoj napredek!

Odlično je, da strmite k osvajanju novih ciljev, da gledate naprej, vseeno pa si vzemite čas tudi zato, da se obrnete nazaj in si rečete: „Pismo ja, zakon sem!“

Bodite še naprej radovedni, navdihujte, naj življenjski izzivi postanejo zanimive pustolovščine in ko vas nekdo naslednjič pohvali, ne reči „Ah, saj ni bilo nič kaj takega. To mi je slučajno uspelo.“,

ampak odgovorite z:

“Hvala, to mi veliko pomeni.“ in pohvalo sprejmite z odprtim srcem.